Pa smo ga le dočakali, rečem svojim malčkom takoj, ko so smuknili iz postelje. Danes zjutraj je bilo pri nas zelo živahno in veselo. Verjamem, da nismo edina družina, ki je že navsezgodaj zjutraj kolovratila po hiši in iskala vse pripomočke za izdelavo pustnega kostuma. Vsako leto se nam zgodi ista zgodba. Pustne kostume dokončujemo zadnji trenutek. Oh, kolikokrat sem že rekla, da tega ne bom počela zadnji trenutek, pa se vsako leto vedno odvije enaka zgodba. Več kot očitno organizacija ni moje močno področje.

Kljub nekoliko slabi volji zaradi kopice dela, ki me še čaka, pa mi malčki niso dovolili, da bi bila slaba volja na današnji dan nalezljiva. Prisrčno so se smukali okoli mene in me z velikim navdušenjem opazovali pri delu. Videla sem, da komaj čakajo, da bodo njihovi kostumi dokončani. Babici so namreč obljubili, da jo popoldne obiščejo v svojih pustnih maskah, kar pa pomeni le eno. Želodčki bodo spet polni pustnih krofov. Nad babičinimi pustnimi krofi so naravnost navdušeni in jih vedno pojejo toliko, kolikor jim želodčki tisti dan dopuščajo. Takšni dogodki so mi nadvse prisrčni, zato vsi v družini podpiramo pustovanje, ki se ponavadi razvleče čez cel teden. Zakaj pa ne, si rečem sama pri sebi. Otroška radost ter veselje naj le trajata! Vsak starš si želi, da otrok uživa vsako minuto v dnevu, pa če tudi to pomeni, da si na svoja ramena naložijo veliko bremena.

…