Zadnje čase je Izola moj drugi dom. Dejansko sem najmanj vsak drugi konec tedna tam. Pa še čudežno vedno več ljudi spoznavam in tam. Kar mi je v zelo všeč, saj tukaj, kjer živim sem sedaj res nimam prijateljev. Enostavno smo si preveč različni in zato sem si našla vse to povsod drugje praktično in sedaj se mi dogaja še to, da na obali širim krog poznanstev. Kar je več kot odlično. Vedno sem si želela živeti na obali in morda bo Izola kmalu moj drugi dom.

Danes grem ponovno v studio in še prej grem na kavo ob obali. Ne vem, kaj je lahko bolje kakor to, da lahko kadarkoli v leto spiješ kavo ob morju, zlasti če je to Izola, ali pa katerokoli mesto ob obali. Jaz mislim, da ne prav nič drugega. Verjetno pa ne bi bila takega mnenja, če bi več let živela na obali. Ampak kakor pravi vsak, se po določenem času naveliča marsičesa, in tako kot imam jaz dovolj mrzlih zim, imajo verjetno Primorci dovolj morja.

Če že ne drugega bom zaradi tega, ker imam studio na obali, delala hitreje nove projekte, da bom imela razlog, da lahko spet hodim na obalo. Sicer me pa to po svoje ne skrbi, ker imam že veliko na pol načetih projektov, ki jih počasi dokončujem do stopnje, kjer bom potrebovala pomoč pri produkciji in se bom zopet dogovorila s svojim producentom, da lahko začneva z novim projektom. Bolj, ko razmišljam bolj, vidim, da nisem mogla imeti boljše sreče, da je le Izola imela vse, kar potrebujem in sem sedaj lahko vedno bolj pogosto tukaj.

Ne vem, ali bi sicer živela tam, ker je še vseeno premalo stvari, ki se dogaja tam. Sicer je pa veliko drugih možnosti zelo blizu in tudi če grem kakšnih, pet do deset kilometrov stran je Izola še vedno zelo blizu.

…